Lestvice samopodobe SP so namenjene psihologom, šolskim svetovalnim delavcem in drugim strokovnjakom kot orodje za vpogled v različne vidike samopodobe oziroma samovrednotenja otrok in mladostnikov (telesni videz, družinski odnosi, šola, socialni odnosi). Uporabne so kot pripomočki za prepoznavanje otrok in mladostnikov, ki bi lahko imeli težave na različnih področjih samopodobe.

​

Samopodoba - mnenje, ki ga imamo o sebi - je pomemben pokazatelj otrokovega in mladostnikovega duševnega zdravja in trdnosti. Poleg tega napoveduje tudi kakovost njegovega prilagajanja v poznejšem življenju.

​

Samopodoba kot zbirka naših samozaznav in prepričanj o sebi se začne oblikovati v zgodnjem otroštvu in se kot eno od temeljnih področij osebnosti postopno razvija vse življenje. Na njeno oblikovanje vplivajo na eni strani izkušnje otroka ob doseganju različnih pomembnih mejnikov, ki vzbujajo občutek zmožnosti, kompetentnosti. Na drugi strani nanjo vplivajo povratne informacije pomembnih oseb (staršev, vzgojiteljev, učiteljev) ob teh dosežkih.

​

Samopodoba je pomemben del osebnosti v vsakem življenjskem obdobju in v vsaki situaciji. V različnih fazah obdobja otroštva in mladostništva se različno intenzivno razvija. Na eni strani se vse bolj utrjuje, na drugi strani je občutljiva za nove pomembne izkušnje in doživetja. Obenem pa vse bolj determinira nova pričakovanja in interpretacije, ki jih otrok ali mladostnik pripiše novo doživetim izkušnjam.

​

Ustrezna pozitivna samopodoba varuje otroke in mladostnike v soočenjih z različnimi izzivi okolja in okoliščinami. Pozitivna samopodoba otrokom in mladostnikom olajšuje upravljanje s konflikti in upiranje negativnim pritiskom okolja. Za otroke in mladostnike z nizko, negativno samopodobo so lahko različni življenjski izzivi vir stresa, občutkov tesnobe in frustracij, njihova zmožnost za spopadanje s težavami in reševanje problemov je lahko okrnjena. V skrajnih okoliščinah lahko izrazito negativna samopodoba in z njo povezano nezaupanje v lastne zmožnosti prispeva k pasivnosti, izključevanju iz socialnih situacij in depresivnosti.

 

Odnos do lastne osebnosti je temelj odnosa do drugih ljudi in do sveta nasploh. Nizka oziroma negativna samopodoba lahko ovira otroka oziroma mladostnika pri preizkušanju novih stvari. Sproži lahko pojavljanje negativnih izjav o sebi, ki še dodatno utrjujejo občutek nekompetentnosti in okrnjenih zmožnosti, hkrati pa kot samouresničujoče prerokbe vplivajo na negativne izide novih izkušenj. Med njenimi možnimi korelati so nizka vztrajnost, nizka frustracijska toleranca, podredljivost oziroma submisivnost, pretirana kritičnost in hitro samorazočaranje.

 

Otroci in mladostniki z nizko samopodobo lahko zaznavajo male ovire kot velike, občasne težave pa kot trajne neugodne in nevzdržne razmere, kar se lahko povezuje s splošnim občutkom pesimizma in odsotnostjo pozitivnih pričakovanj.

Otrok ali mladostnik z visoko, pozitivno samopodobo ponavadi bolj uživa v stikih z drugimi, enako dobro se lahko počuti v skupini kot takrat, ko sledi lastnim ciljem. Tudi občasna nezadovoljstva z lastnimi dosežki zna izraziti brez samozaničevanja ali zmanjševanja lastne vrednosti. Bolje kot razume svoje moči, lažje se sooči s svojimi pomanjkljivostmi in jih premaguje. Pozitivna pričakovanja, ki se uresničijo skozi pozitivne izkušnje, ga vodijo k bolj optimističnemu gledanju na sebe in na svet okrog sebe.

​

Lestvice lahko uporabljate v okviru vsakdanje pedagoške dejavnosti, ali svetovalnega oziroma preventivnega procesa za individualno ali skupinsko ocenjevanje s šolo povezane samopodobe otrok, učencev in mladostnikov od 10. leta starosti naprej.