Lestvice pozitivnega samovrednotenja so namenjene ugotavljanju samovrednotenja učencev in mladostnikov na različnih pomembnih področjih, od splošnega odnosa do sebe in svojih uspehov ter dosežkov, do odnosa do svojega telesnega videza.

​

Samovrednotenje kot zbirka vrednostnih sodb o sebi, o svojih lastnostih in sposobnostih, se začne oblikovati v zgodnjem otroštvu. Kot eno od temeljnih področij osebnosti se postopno oblikuje skozi obdobje otroštva in mladostništva in se razvija vse življenje. Na njegovo oblikovanje vplivajo povratne informacije pomembnih oseb (staršev, vzgojiteljev, učiteljev) in informacije iz okolja, ki vzbujajo občutke zadovoljstva s sabo, s svojimi dosežki, telesom in videzom, ali pa občutke nezadovoljstva, nedovršenosti.

​

Razvoj pozitivnega odnosa do sebe in do svojih dosežkov pomembno vpliva na uspešnost otrok in mladostnikov v različnih okoliščinah in pri različnih razvojnih in življenjskih nalogah. Pozitivno samovrednotenje jih varuje pri soočanju z izzivi okolja: zaupanje vase in pozitivno samovrednotenje krepi njihove zmožnosti za uspešno in učinkovito soočanje z življenjskimi izzivi, ter vpliva na uspešno upravljanje s konflikti in upiranje negativnim pritiskom okolja.

​

Za učence in mladostnike z negativnim samovrednotenjem so lahko različne socialne okoliščine, naloge in izzivi vir stresa, občutkov tesnobe in frustracij. Njihova zmožnost za spopadanje s težavami in reševanje problemov je lahko okrnjena. Negativno samovrednotenje vodi v začarani krog: novi neuspehi, ki so posledica nizkega samozaupanja lahko vplivajo na nadaljnje utrjevanje nezaupanja vase. V skrajnih okoliščinah lahko izrazito negativno samovrednotenje prispeva k pasivnosti, umikanju iz socialnih situacij, ali k depresivnosti.

​

Lestvice LPS so namenjene psihologom, šolskim svetovalnim delavcem, svetovalnim delavcem in drugim strokovnjakom kot orodje za vpogled v različne vidike samovrednotenja učencev oziroma mladostnikov in kot pripomočki za prepoznavanje učencev in mladostnikov, ki bi lahko imeli težave na področju samovrednotenja. Primerne so tudi za ugotavljanje splošnega samovrednotenja pri skupinah, na primer pri učencih oziroma mladostnikih v posameznem razredu ali skupini. Uporabljamo jih lahko v okviru vsakdanjega vzgojno-pedagoškega dela, ali svetovalnega oziroma preventivnega procesa, za individualno ali skupinsko ugotavljanje samovrednotenja otrok in mladostnikov, od 10. leta starosti naprej.

​

Lestvice LPS so namenjene oceni samovrednotenja in niso psihodiagnostični inštrumenti. Če odgovori posameznega učenca ali mladostnika na kateri od lestvic LPS opozorijo na težave s samovrednotenjem, je smiselno razmisliti o poglobljeni analizi in obravnavi teh težav, njihovih vzrokov in posledic